BOLEZNI ZOB

PARODONTALNA BOLEZEN

Ste vedeli, da skoraj vsi trpimo za paradontalno boleznijo?

Parodontalna bolezen je najbolj razširjena kronična okužba, saj jo po statističnih podatkih najdemo pri skoraj vseh ljudeh. Epidemiološka študija v Sloveniji je razkrila, da ima kar 98 odstotkov vseh odraslih Slovencev obolenje dlesni, od 20 do 27 odstotkov pa jih ima znake napredovale parodontalne bolezni. V starostni skupini od 55 do 65 let pa ima kar 40 odstotkov ljudi napredovalo parodontalno bolezen.

Paradontalna bolezen (v laičnem jeziku paradontoza) je vnetje v ustni votlini, ki se začne v žepku med dlesnijo in zobom, privede pa lahko celo do izgube zob. Pomembno vpliva tudi na zdravje drugih organov. Primerna in pravočasna preventiva je ključnega pomena pri preprečevanju nastanka te bolezni.

Bakterije, ki se nabirajo ob robu dlesni, izločajo strupe, na katere se odzove naš imunski sistem. Tako pride do vnetja in propada obzobnih tkiv. Začne se le z vnetjem dlesni, kar se imenuje gingvitis, kasneje pa lahko bolezen prizadene tudi ostala obzobna tkiva, kot so koreninski cement, pozobnica in alveolna kost. To fazo bolezni imenujemo paradontitis.

GINGVITIS

Paradontitis in gingvitis pomenita resno okužbo. Če ju ne zdravimo, privedeta do izgube zob. Bolezen postopoma poškoduje in uniči strukture, ki pritrjujejo dlesen na zob. Bolj kot bolezen napreduje, bolj je prostor med dlesnijo in zobom globok. Poglavitni vzrok za težave so bakterije, ki se z uživanjem hrane lepijo na zobe in dlesen. V enem 1 mm3 teh bakterijskih oblog je kar sto milijonov različnih mikroorganizmov. Bolj ko te obloge postajajo starejše in debelejše, bolj so nevarne. Sčasoma zaradi sestavin v slini te obloge poapnijo in se preoblikujejo v zobni kamen, nanj pa se dodatne zobne obloge še hitreje nabirajo. Mehke zobne obloge se najhitreje nabirajo na robu dlesni oziroma v žepku med dlesnijo in zobom, v medzobnih prostorih, pod mostovi in okoli zobnih vsadkov.

Prvi znaki bolezni se pokažejo, ko bakterije s svojimi strupi poškodujejo dlesen. Ta postane rdeča, otekla in zakrvavi na dotik. To bolezensko stanje imenujemo gingivitis. Če gingvitisa ne zdravimo uspešno, lahko bolezen napreduje. Z napredovanjem bolezni začnejo propadati tkiva, ki držijo zob v čeljusti (koreninski cement, pozobnica, čeljustna kost), zato se obzobni žepi poglabljajo. Žep med zobom in dlesnijo se spremeni v kronično vneto rano, ki je idealno vstopno mesto bakterij v krvni obtok. To pa pomeni že naslednjo, resnejšo stopnjo bolezni, ki so imenujemo parodontitis.

PARADONTITIS

Parodontalna bolezen napreduje počasi in brez bolečin, kar pa je lahko tudi slabo, saj bolnik ne ukrepa pravočasno. Znaki, na katere je treba biti pozoren, so krvavitve iz dlesni, ustni zadah, spremembe barve, oblike in površine dlesni, poglobljeni obzobni žepi in zobne obloge. Sčasoma zobje postanejo občutljivi in se začnejo celo majati. V končni fazi paradontoza privede do izpada zob.

NAPREDOVALNI PARADONTITIS

Paradontalna bolezen pomeni razgradnjo kosti in tkiv, ki držijo zob v čeljusti. Ko so te strukture enkrat prizadete, je tkiva nemogoče vrniti v prvotno stanje. Vse, kar lahko storimo, je, da s pravilnim zdravljenjem poizkušamo ustaviti napredovanje bolezni.

Dejavniki, ki vplivajo na nastanek in pospešijo paradontalno bolezen

Pri več kot 30 odstotkih ljudi je dovzetnost za parodontalno bolezen genetsko pogojena. To pomeni, da se kljub poostreni ustni higieni pri teh ljudeh bolezen razvije šestkrat verjetneje kot pri tistih, ki te genetske pogojenosti nimajo. Poleg dedne nagnjenosti na pojav bolezni vplivajo različna življenjska obdobja. Nosečnost in puberteta sta na primer obdobji, ko v telesu prihaja do velikih hormonskih sprememb. Spremembe lahko prizadenejo mnoga tkiv v telesu, vključno z obzobnimi. V tem času so dlesni bolj dovzetne za infekcijo kot običajno.

Pogost dejavnik tveganja za parodontalno bolezen je tudi stres – v stresnem stanju je telo mnogo bolj dovzetno za vse vrste infekcij vključno z infekcijami obzobnih tkiv. Nadalje lahko na paradontalno bolezen vpliva tudi jemanje nekaterih zdravil, kot so oralni kontraceptiviantidepresivi in določena zdravila za bolezni srcaSladkorna bolezen prav tako povečuje dovzetnost za vse vrste infektov, saj je dokazano, da spada med pomembne dejavnike za nastanek parodontalne bolezni. Med dejavnike tveganja sodijo še starost, nepravilnosti v imunskem odgovoru, okužba z virusom HIV, nezadostna in nepravilna prehrana, uživanje steroidov, spol in osteoporoza.

Zdravljenje

Brez zdravljenja se paradontalna bolezen lahko razvije v resno bolezen. Največkrat je zdravljenje nekirurško. Zobozdravnik z luščenjem in glajenjem korenin iz obzobnih žepov očisti kamen, zobne obloge, odmrlo povrhnjico in korenino zgladi. Po tej terapiji večina bolnikov ne potrebuje dodatnega zdravljenja. Naslednji korak je poostrena ustna higiena, s katero lahko vzdržujemo doseženo stanje. Seveda so nujni tudi redni obiski pri zobozdravniku. Kadar zobozdravnik oceni, da je tkivo okoli zob preveč prizadeto, da bi ga lahko pozdravil z nekirurško metodo, je potrebno kirurško zdravljenje. Z reženjsko operacijo odstrani vnetno tkivo, na mesto manjkajočega tkiva pa vstavi posebne membrane, ki vodijo regeneracijo tkiva, ali kostne nadomestke.

Temeljito čiščenje zob in dlesni

Ne glede na način zdravljenja pa je ustna higiena ključnega pomena. Vsak se mora naučiti pravilnega mehaničnega čiščenja zob z zobno krtačko in uporabljanja zobne nitke. Pri širokih razmakih med zobmi je priporočljiva tudi medzobna ščetka. Zobozdravniki razkrivajo, da uporaba ustnih prh nima pomembnejšega učinka za odstranitev zobnih oblog – nasprotno, lahko je celo nevarna, saj pri napredovali parodontalni bolezni s svojim pritiskom razseje bakterije iz vnetih obzobnih tkiv v kri in po telesu.

Za pravilno uporabo pripomočkov za ustno higieno vam priporočamo, da se posvetujete z vašim zobozdravnikom.

Povzeto po: S. Primožič: Zdravje zob pomembno vpliva na zdravje telesa; Dnevnik.si; 10.01.2007

VPLIV BOLEZNI ZOB NA ZDRAVJE

Parodontalna bolezen lahko vpliva na sistemsko zdravje na več načinov:

  • Vnetje se lahko širi iz obzobnih tkiv neposredno v okolico in globlja tkiva.
  • Mikroorganizmi in njihovi produkti lahko pridejo v krvni obtok, kar povzroči vnetje v oddaljenih organih.
  • Vnetni mediatorji lahko preidejo v krvni obtok in prizadenejo oddaljena tkiva (ateroskleroza), lahko pa spremenijo povrhnjico dihalnih poti ali prebavil in tam ustvarijo pogoje za začetek vnetja.

V strokovni literaturi in raziskavah je mogoče najti povezavo težav dlesni z naslednjimi boleznimi:

Srčno-žilne bolezni

Nekatere bakterije in vnetni mediatorji, ki se sproščajo ob vnetju obzobnih tkiv, so udeleženi pri nastanku ateroskleroze srčnih žil. Bolniki z napredovalo parodontalno bolezen, so zato izpostavljeni dvakrat večjemu tveganju za srčni infarkt kot ljudje brez vnetja obzobnih tkiv. Če k temu dodamo še druge dejavnike tveganja, potem se verjetnost, da bo prišlo do tega zapleta stopnjuje. K sreči izboljšano ustno zdravje, kot je recimo odstranitev vnetja v ustih, pomeni znižanje krvnega tlaka, pozitivno pa vpliva tudi na zdravje srca.

Prezgodnji porod in manjša porodna teža novorojenčka

Parodontalna bolezen lahko povzroči prezgodnji porod in manjšo porodno težo novorojenčka. Raziskave so pokazale, da je pri nosečnici z napredovalo parodontalno boleznijo sedemkrat večja verjetnost, da bo rodila prezgodaj in da bo imel novorojenček premajhno telesno težo. Krvaveče dlesni, ki se pojavljajo pri mnogih nosečnicah, pomenijo tveganje za nastanek gingivitisa, ki se navadno razvije v drugem trimesečju. To tveganje pripisujejo večji koncentraciji estrogena in progesterona, ki spodbujata pretok krvi, kar povzroča lažji razvoj zobnih oblog.

Kot pravi strokovna razlaga, gramnegativne anaerobne bakterije, endotoksini teh bakterij in vnetni mediatorji, ki se sproščajo ob vnetju, s krvjo nosečnice preidejo v plod, kar lahko sproži prezgodnji porod oziroma manjšo porodno težo novorojenčka.

Pljučna obolenja

Večina pljučnic je posledica aspiracije patogenih mikroorganizmov, ki so navadno na površini sluznice ust ali žrela. Ker so zobne obloge zaloga mikroorganizmov, je pri bolnikih z vnetjem obzobnih tkiv večja nevarnost, da zaradi aspiriranja sline zbolijo za pljučnico. Aspiriranje teh ustnih izločkov lahko pri ležečih bolnikih na intenzivnih oddelkih, bolnikih po kapi ali starejših nepokretnih ljudeh v domovih za ostarele povzroči vnetje pljuč. Pri aspiracijski pljučnici, ki jo povzročijo gramnegativne anaerobne bakterije iz ustne votline in žrela, pa je smrtnost 30-odstotna in več.

Sladkorna bolezen

Ljudje z sladkorno boleznijo so bolj dovzetni za vnetja, tudi vnetja obzobnih tkiv. Sladkorna bolezen povzroči hitrejše napredovanje parodontalne bolezni. Zvišana raven sladkorja v krvi povzroči poškodbo krvnih žil in upočasni celjenje ran. Prav tako bolniki s sladkorno boleznijo kažejo slabšo odpornost organizma, ker so prizadete obrambne celice. Zato je stanje obzobnih tkiv pri bolnikih s slabo urejeno ravnjo sladkorja v krvi slabše. Poleg tega parodontalna bolezen poveča tveganje zapletov sladkorne bolezni.

 

Viri:

Medicinski razgledi 2004 (43): Vpliv paradontalne bolezni na bolezni pljuč (M. Petelin)

Journal of Clinical Periodontology 2005; 32, 45-52.

Journal of the American Dental Association 2001; 132, 875-880.

Journal of Periodontology 1996; 67, 1103-1113.

Journal of Periodontology 2002; 73, 911-924.

Wu et al. University of Buffalo study. Arch Int Med October 2000.

Loesche WJ. Periodontal disease as a risk factor for heart disease. Compendium 25:976-982.

Journal of Periodontology, October 2004

Comments are closed.